Kahlil Gibran: O otrocih

Vaši otroci niso vaši otroci.
Sinovi in hčere hrepenenja življenja po življenju so.
Po vas prihajajo, a ne od vas;
in čeprav so z vami, vam ne pripadajo.

Lahko jim darujete svojo ljubezen, ne morete pa jim dati svojih misli;
kajti oni imajo svoje misli.
Pri vas domujejo njihova telesa, ne pa njihove duše;
kajti njihove duše že bivajo v hiši jutrišnjega dne,
ki je ne morete obiskati niti v sanjah.

Lahko skušate postati kot oni;
ne stremite pa za tem, da bi oni postali kot vi;
kajti življenje ne teče nazaj in se ne mudi z včerajšnjim.

Vi ste lok, s katerega se kot žive puščice izstrelijo vaši otroci.
Lokostrelec vidi cilj na poti neskončnosti
in On vas s svojo močjo napne,
da bi Njegove puščice letele hitro in daleč.
Naj napenjanje Lokostrelčeve roke rodi veselje;
kajti kakor On ljubi puščico v letu,
tako ljubi tudi lok, ki je trden.