petek, 28. november 2014

Poslednje pismo Miklavžu

Dragi Miklavž,

najlepša hvala za vse lepe stvari, ki si mi jih prinesel v zadnjih 34 letih. Miklavž, pri nas si bil ti glavni decembrski obdarovalec in vsakoletno jutro šestega decembra (ali včasih kak dan prej ali kasneje) ter noč pred njim spadajo med najbolj čarobne spomine mojega otroštva. Jutro je prineslo veselje in veselje ob dobrih igračah je trajalo dolgo.

Otroštvo je bilo tak čas, da smo nove stvari dobivali redko, na to tudi nismo mogli dosti vplivati in zato so bila tvoja darila dragocena. Od takrat pa je minilo že nekaj desetletij in stvari so zdaj drugačne. Če kaj potrebujem, z računalnikom z lahkoto in najbolje sam izberem izmed tisoč stvari, ki so mi na voljo, kadarkoli. Pomanjkanje denarja, izbire ali možnosti skoraj nikoli ni več omejitev.

Glavna omejitev je čisto drugje: v prostoru, ki ga imam (ali pa dam) na voljo v svojem življenju za nove predmete. In tu ne gre le za majhnost mojega stanovanja (ki mi je zelo všeč): kar se tiče fizičnih predmetov, si jih v življenju želim kvečjemu malce manj, ne več. Dolga leta sem živel tako, da sem se lahko preselil (kar sem desetletje počel vsaj enkrat letno) z eno vožnjo osebnega avtomobila; največja stvar v moji lasti je bil stol. Sedaj sem se malo ugnezdil in imam več stvari, še vedno pa zelo cenim preprostost in minimalizem.

Dragi Miklavž, zelo bom vesel, če mi letos in v prihodnje ne prineseš nič; ostaniva raje pri lepih spominih iz otroštva, ti pa lahko usmeriš svojo energijo v ustvarjanje novih prijetnih spominov pri novih generacijah. Hvala! :)

Matic

P.S. Če kaj vidiš Dedka Mraza, Božička ali zobno miško, jim prosim posreduj to sporočilo. Hvala!

Ni komentarjev:

Objavite komentar